NAS RES SPRAVLJA OB ŽIVCE NAJSTNIKOVA JEZA ali se kaj drugega dogaja v ozadju? Dretje. Jezikanje. Loputanje z vrati. Glasno vzdihovanje in zavijanje z očmi. Umik vase. Vsi ti občutki nepovezanosti in nemoči nad situacijo nas spravljajo ob živce. Naš najstnik nas spravlja ob živce. Pa nas res? Je naš najstnik res nemogoč? Je njegova jeza tista, ki nam izmika tla pod nogami? Na poti, da spoznamo venomer spreminjujočo se mlado dušo, ki raste pod našim okriljem, pa spoznamo tudi njihove skrbi, stiske in kje smo jo predhodno polomili in marsikaj spečega v nas, o naših lastnih, potlačenih potrebah iz mladosti. V momentu samem nam je res težko preklopiti iz obsojanja druge osebe v to, da je velik del težav v nas, naših občutkov, ki jih dobimo ob njihovih reakcijah. Da se mogoče počutimo odrinjene. Tako, kot imamo mi razloge za našo razdražljivost, ki so pogosto nevidni pa se enako dogaja tudi našemu najstniku. Naj vam jeza ne bo teža, breme. V našem telesu je zato, da opozori...